»Upam, da se nam bo uspelo pogovoriti o obojestranskih pričakovanjih: o tem, kaj potrebuje klinični center, in o tem, kako bi lahko pomagal. Glede tega je več opcij.«
»Tu mora biti ekipa, ki je sposobna oskrbeti vsa nujna stanja. K sreči jih v otroški srčni kirurgiji ni zelo veliko, večino se jih da rešiti tudi z zdravili.«
»Zakaj zdaj priti nazaj, zakaj sem pripravljen pomagati? Čutim določeno odgovornost. Ljudje me kontaktirajo, kličejo me zaskrbljeni starši, ki ne vedo, kaj bi, vidi se, da velikokrat ne razumejo, kaj je problem, med ljudmi je veliko strahu.«
»Zagotovilo vseh, ki so skrbeli za otroško srčno kirurgijo, je, da bodo enako in pod enakimi pogoji delali tudi naprej.«
»Zaveza vseh nas, torej tudi vodstva bolnišnice, pa je, da poskusimo dejavnost še optimizirati. Pripravljeni smo, nenehno iščemo izboljšave.«
»Moram storiti ta korak naprej in razbremeniti vodstvo odločitve. Odhajam.«
»A od tega poslušanja ni bilo nič, saj se skoraj nihče razen mene ni oglasil. To je bila samo formalnost.«
»Jaz sem učitelj, moram operirati, ker druge kirurge tudi učim in sem najbolj naprošen kirurg od vseh, ker delam najtežje operacije.«
»Vodstvo stanje rešuje v korist bolnikov in zaposlenih.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju